Metoda s ključnimi kazalniki za dejavnosti, ki vključujejo potiskanje, vlečenje

Ocenjevanje se v splošnem izvaja za posamezne dejavnosti in ga je treba omejiti na en delovni dan. Če se teža bremena in/ali drža pri posamezni dejavnosti spremenita, je treba izpeljati povprečne vrednosti. Če se neko število nalog ročnega premeščanja z zelo različnimi vrstami premeščanja bremen pojavi znotraj splošne dejavnosti, jih je treba oceniti in dokumentirati ločeno.

Pri ocenjevanju so potrebni naslednji trije koraki:
1. določanje časovnih točk,
2. določanje točk za ključne kazalnike in
3. vrednotenje.

Pri določanju točk je v splošnem dovoljeno ustvariti vmesne korake (interpolacija). Na primer, pogostost 40 pomeni 3 časovne točke.

Delovni list za metodo s ključnimi kazalniki za dejavnosti, ki vključujejo potiskanje, vlečenje, lahko snamete tukaj:

Interaktivni delovni list MKD za dejavnosti, ki vključujejo potiskanje, vlečenje (datoteka pdf, 653 kB)
Interaktivni delovni list omogoča izpolnjevanje obrazca na računalniku in avtomatsko izračuna točke tveganja, povezanega z dejavnostjo. Rezultat lahko shranite na računalniku.

Nadaljnji uporabni dokumenti, povezani s to metodo:

Delovni list MKD za dejavnosti, ki vključujejo potiskanje, vlečenje, pripravljen za tisk (datoteka pdf, 225 kB)
Ta delovni list je namenjen uporabi brez računalnika, oceni na papirju.

Kratka lekcija s primeri in Odgovori na pogosto zastavljena vprašanja (datoteka pdf, 2 MB)
Kratka lekcija daje uporabne informacije za uporabo orodja MKD v praksi, primere za ocenjevanje in odgovore na pogosto zastavljena vprašanja.

Pozor!
Ta postopek služi kot orientacijska ocena delovnih pogojev za potiskanje in vlečenje bremen. Kljub temu pa je dobro znanje o ocenjevanju nalog ročnega premeščanja nujno pri določanju časovnih točk, točk mase, točnosti postavitve, hitrosti, drže in delovnih pogojev. Če tega znanja ni, se ocenjevanje ne sme izvajati. Približne ocene ali domneve privedejo do nepravilnih rezultatov.

1. korak: določanje časovnih točk

Časovne točke se določajo glede na tabelo, ločeno na potiskanje ter vlečenje na kratkih razdaljah s pogostim ustavljanjem in potiskanje ter vlečenje na daljših razdaljah.

Pri potiskanju in vlečenju na kratkih razdaljah s pogostim ustavljanjem se kot osnova upošteva pogostost.

Pri potiskanju in vlečenju na daljših razdaljah se kot osnovna upošteva celotna razdalja.

Kot okvirno pomoč je treba upoštevati mejno vrednost posamezne razdalje petih metrov. V dvomljivih primerih se odločite na podlagi tega, katero merilo je pogostejše: začetek in ustavljanje ali obširnejše vlečenje.

2. korak: določanje točk mase, točnosti postavitve, drže in delovnih pogojev

2.1 Masa, ki jo treba premakniti

Določanje se izvaja glede na tabelo, pri čemer je treba upoštevati maso, ki jo je treba premakniti (teža sredstev transporta plus breme), in značaj sredstva transporta (industrijski vagon, pripomoček). Zelo pogosto se uporabljajo vozički s koleščki brez vlečnega droga. Treba je razlikovati med krmiljenimi koleščki in fiksnimi koleščki.
Če se med ocenjevanjem posamezne dejavnosti premeščajo različna bremena, lahko izpeljete povprečno vrednost. Za namene primerjave se lahko uporabijo tudi največje vrednosti bremena. Vendar je treba potem kot osnovo upoštevati zmanjšano pogostost teh največjih vrednosti in nikakor ne celotne pogostosti.

2.2 Točnost postavitve in hitrost gibanja

Določanje se izvaja glede na tabelo. Hitrost »hitro« je enaka normalni hoji. Če v posebnih primerih jasno obstajajo večje hitrosti, se lahko tabela po potrebi razširi in lahko se dodeli 4 ali 8. Dopustne so interpolacije.

2.3 Drža

Točke za držo se določajo glede na piktograme v tabeli. Pri posamezni dejavnosti je treba uporabiti značilne drže med premeščanjem bremen. Če se pojavijo druge drže, lahko izpeljete povprečno vrednost točk za držo pri ocenjevanju ročnega premeščanja bremena.

2.4 Delovni pogoji

Pri določanju točk za delovne pogoje je treba uporabiti delovne pogoje, ki prevladujejo večino časa. Občasno neudobje, ki ni pomembno za varnost, se ne upošteva.

3. korak: vrednotenje

Vsako nalogo je treba vrednotiti na podlagi točk tveganja, povezanega z dejavnostjo (izračun s prištevanjem točk ključnih kazalnikov in množenje s časovnimi točkami). Če to nalogo opravljajo ženske, se točke pomnožijo s faktorjem 1,3. Pri tem se upošteva dejstvo, da imajo ženske v povprečju 2/3 sposobnosti moških.

Osnova za vrednotenje je verjetnost zdravstvene okvare. Značaj in stopnja okvare nista podrobneje opredeljena. Upoštevajo se biomehanski in fiziološki mehanizmi dejavnosti v kombinaciji z modeli z razmerji. Tukaj se upošteva dejstvo, da je notranji pritisk na mišični in skeletni sistem v precejšnji meri odvisen od razpona fizičnih sil. Te fizične sile se določijo s težo predmeta, ki ga je treba premakniti, z vrednostmi pospeška in uporom tal. Neugodna drža in povečano trajanje in/ali pogostost premeščanja bremena povečajo notranjo obremenitev.
Treba je upoštevati navodila v sivem okvirčku na 2. strani obrazca.

Pri številnih nalogah ročnega premeščanja je težko nareditipovzetke vrednotenj, saj presegajo informativni sklop te orientacijske analize. Navadno zahtevajo obširnejše postopke ocenjevanja tveganja.

Potrebe oblikovanja, pri katerih lahko naredimo zaključek
Iz ocene tveganja izhaja takojšen dokaz za potrebe in pristope za oblikovanje. V osnovi je treba vzroke za veliko število točk odpraviti. Ti so:

pri časovnih točkah, organizacijska ureditev,

pri velikem številu točk za maso, zmanjšanje teže bremena ali uporaba ustreznih industrijskih vagonov,

pri velikem številu točk za hitrost gibanja in točnost postavitve, uporaba vozičkov in vagonov ali zmanjšanje delovnega bremena,

pri velikem številu točk za držo, izboljšanje oblike delovnega mesta.

Delovni pogoji morajo biti vedno »dobri«.